






 |
|
TEHNIKA: Audi e-tron
Električni
dirkalnik

Audi e-tron, športni avtomobil z električnim pogon, je videti kot
pomanjšana različica ultrašportnega R8. S štirimi elektromotorji z močjo
230 kW in litij-ionskimi baterijami do stotice pospeši v 4,8 sekunde,
pohvali pa se lahko z dosegom kar 250 km.
Štirikolesni pogon ni domislica inženirjev, ki so leta 1940 izdelali jeepa
willysa, saj je prvi tovrstni sistem pogona uporabljal že avtomobil lohner
porsche iz leta 1900. Ta je imel zanimivo zasnovo pogona 4x4, saj je bil v
resnici hkrati električni avtomobil, ki je imel v vsakem kolesu po en
elektromotor. Ferdinand Porsche, eden največjih avtomobilskih
konstruktorjev vseh časov, je že tedaj spoznal prednosti takšne zasnove,
kjer za prenos moči nista potrebna niti kardanska gred niti diferencial. A
lohner porsche je bil veliko pred časom, saj so bili elektromotorji
neučinkoviti, največjo težavo pa so predstavljali preveliki, pretežki in
premalo zmogljivi akumulatorji. Vendar je po 109 letih prišel čas, da ta
zasnova pogona zasveti v pravi luči.
Strokovnjaki iz Ingolstadta so izdelali najboljši koncept električnega
pogona doslej, ki napoveduje, da bi elektrika dejansko lahko že kmalu
povsem zamenjala klasična fosilna goriva. Športni kupe e-tron, ki v
dolžino meri 426, širino 190 in dolžino 123 centimetre, ima aluminijasto
strukturo ASF (Audi Space Frame), oplate, vrata in streha pa so iz
kevlarja (kompozitni material, ojačen z ogljikovimi vlakni), s čemer so
dosegli izjemno čvrsto ter obenem lahko karoserijo. Medosna razdalja 2,6
metra ponuja dovolj prostora dvema potnikoma in številni vrhunski tehniki
ter tehnologiji. Snovalci so pri razporeditvi komponent v notranjosti
uporabili skoraj revolucionarne rešitve, saj za ogrevanje potniške kabine,
recimo, služi učinkovita toplotna črpalka.
Štirje elektromotorji ločeno poganjajo vsak svoje kolo, zato ima e-tron
štirikolesni pogon brez zapletene, drage in težke mehanike, ki sicer
precej poveča izgube ter upore. V sprednji kolesi sta vgrajena izmenična
elektromotorja z močjo 48 kW, elektromotorja, ki poganjata zadnji kolesi
(vgrajena sta za zadnjo osjo), pa zmoreta vsak po 67 kW, tako, da je
skupna moč 230 kW (orientacijska moč čez 300 konjskih moči) razporejena v
razmerju 42:58 v korist zadnje osi. Še bolj izjemen pa je skupni navor, ki
znaša neverjetnih 4500 Nm! Vse našteto pomeni, da 1.600-kilogramski
športnik dosega izjemne zmogljivosti, saj do 100 km/h pospeši v samo 4,8
sekunde, najvišja hitrost pa je zaradi varčevanja z energijo omejena na
200 km/h. Še bolj zgovoren pa je podatek o vmesnem pospešku od 60 do 120
km/h, ki traja le pičle 4,1 sekunde.
>> več v tiskani izdaji revije
|
|