U V O D N I K

Naj odloča stroka in ne politika

Alkohol je velik problem naše družbe, ki ima še posebej pogubne posledice v prometu, vse skupaj pa se lahko še poslabša, če se s to tematiko namesto stroke začne ukvarjati politika. Težka prometna nesreča pri Arji vasi, ko je močno vinjeni voznik zapeljal na napačno stran avtoceste, je bila povod, da so se na našem prometnem ministrstvu začeli ogrevati za uvedbo nične stopnje alkohola v prometu. To je šolski primer populizma in nabiranja piškavih političnih točk.
Težkih prometnih nesreč ne povzročajo vozniki z 0,2 ali 0,3 promila alkohola v krvi ali vsaj nič kaj pogosteje od tistih, ki nimajo alkohola v krvi. Politika javnosti namenoma zamolči, da prometne nesreče povzročajo zelo alkoholizirani vozniki (z v povprečju okoli 1,6 promila alkohola v krvi, kar je več kot trikratnik dovoljene vrednosti). To je jedro problema in če želimo izločiti takšne voznike iz prometa, je edini učinkovit ukrep uvedba veliko ostrejših, tudi drakonskih kazni za kršitelje, ne pa prohibicija.
Nobena relevantna raziskava na svetu še ni dokazala, da majhna količina alkohola v krvi škodljiva in da zmanjšuje varnost prometa. Poznamo pa številne nasprotne raziskave (sicer ne vezane na promet), ki so pokazale, da je količina kakovostnega alkohola celo ugodno vpliva na človeško telo. Poglejmo za primer Francoze, ki tradicionalno uživajo hrano, bogato s holesterolom, vendar znatno redkeje od evropskega povprečja obolevajo za kardiovaskularnimi boleznimi, saj ravno tako tradicionalno zmerno uživajo kakovostna vina. Jasno je, da bi bila omejitev stopnje na nič promilov popolnoma neživljenjska. Enačiti nekoga, ki je pri kosilu spil kozarček kakovostnega rdečega vina (kar zdravniki celo priporočajo), nekoga, ki je ob obletnici nazdravil s kozarčkom šampanjca ali pa pri babici pojedel tiramisu z rumom, z nekom, ki se pri 1,7 promila usede v avtomobil in odpelje po napačni strani avtoceste, je – milo rečeno – absurdno!
Pri tem je seveda treba povedati, da alkohol res povečuje nagnjenost k prevzemanju tveganja, torej prehitevanju in hitrejši vožnji, vendar to velja predvsem pri povečani koncentraciji alkohola v krvi, kar so predlagatelji nične stopnje opredelili kot glavni argument, češ, če je dovoljeno spiti en kozarec, boš hitro spil dva ali tri in si hitro čez rob! Po tej logiki bi lahko tudi hitrost skozi naselja omejili na 20 km/h, kajti če bomo vozili 50, bomo hitro na 60 in potem še na 80 km/h. Na vse skupaj pa lahko gledamo tudi iz nasprotnega zornega kota: pri zdajšnji ureditvi vsakdo ve, da lahko spije kozarec vina ali eno pivo, seveda odvisno od kondicije in telesne zgradbe. Če bomo mejo spustili na ničlo, se utegne število težko alkoholiziranih v prometu celo povečati, saj utegnejo mnogi že po prvem požirku začeti premišljevati v stilu: če sem že v prekršku, potem je vseeno, če spijem še enega ali dva … Točno ta fenomen so zabeležili na Hrvaškem med njihovim obdobjem ničelne stopnje!
Mimogrede: naša vlada je v letošnjem proračunu predvidela povečanje izplena iz naslova prometnih kazni za kar 50 odstotkov, kar je seveda najlažje doseči, če postaviš radar na rob naselja in ob lepem dnevu loviš nevarne voznike, ki vozijo 60 namesto 50 km/h. Namesto tega bi lahko opravljali kontrole alkoholiziranosti veliko pogosteje (le spomnite se, kdaj ste nazadnje pihali) in opito mladino ter pijance lovili že pri gostilnah, še preden se odpeljejo v pogubo. Če bi potencialni kršitelji vedeli, da jih v primeru kršitve lahko doleti zaporna ali denarna kazen v višini večkratnika njihovega osebnega dohodka, bi se zagotovo obnašali drugače. Kazen 3.000 evrov ali 6 mesecev zapora (brez izjem) bi bila zagotovo dovolj prepričljiva! Konec koncev je vožnja v vinjenem stanju skrajno neodgovorno dejanje, ki ga lahko brez veliko domišljije primerjamo s kriminalom. Na tak način bi država poslala jasno in nedvomno sporočilo, kaj je v prometu dovoljeno in kaj ne!
Težava ni v zdaj dovoljenih 0,5 promila in zniževanje te meje na ničlo pa bi imelo skoraj zagotovo več negativnih kot pa (če sploh kaj) pozitivnih posledic. Vse to smo lahko spremljali tudi pri naših južnih sosedih, ki so se po kratkotrajni 'nični' epizodi po velikih pritiskih javnosti, turističnih in gospodarskih združenj ter strokovne javnosti vrnili nazaj na stopnjo 0,5. Nično mejo ni uvedla nobena od naprednih evropskih držav. Enako omejitev, kot velja pri nas, imajo še v Avstriji, Belgiji, na Danskem, Finskem, v Franciji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji, Švici … (v Angliji in na Irskem pa 0,8). Nično mejo v Evropi pa poznajo poleg Madžarov še v Albaniji in Romuniji! Mar res sodimo v to druščino?

Ostanite še naprej v najboljši družbi!