O S T A L O

Fokus meseca
PRIHODNOST AVTOMOBILSKEGA POGONA
Klasika še vedno aktualna

Kljub številnim napovedim novih hibridnih in električnih avtomobilov, ki smo jim priča v zadnjem času pri skoraj vseh avtomobilskih proizvajalcih, poznavalci razmer v tej branži še vedno napovedujejo svetlo prihodnost motorjem z notranjim izgorevanjem. Leta 2020 naj bi namreč bili tovrstni motorji prisotni še v vsaj 80 odstotkih vseh osebnih vozil.

V mestni vožnji so hibridna vozila res bolj varčna pri gorivu in imajo nižji izpust škodljivih plinov, ker imajo možnost ustavljanja motorja med postanki. Ko pa hibrid uporabljamo na avtocestah, se poraba goriva zelo približa porabi bencinskih vozil.

Avtomobilska industrija je zadnji dve leti uradno obarvana zeleno. Vse skupaj se je začelo na Frankfurtskem avtomobilskem salonu leta 2007. Kljub prevladujočemu zelenilu pa vse zeleno ni nujno okolju najbolj prijazno. Vedeti moramo namreč, da usmeritve v okolju prijaznejšo smer avtomobilska industrija ni naredila samovoljno; v zadnjih letih se je namreč le-ta v Evropi, ZDA in v nekaterih drugih državah znašla pod hudimi (zakonodajnimi) pritiski. To smo Evropejci najbolje opazili konec lanskega leta, ko so se sklepali še zadnji zakonodajni kompromisi v zvezi s tako imenovano problematiko CO2. Kot verjetno veste, so se takrat končala ena izmed najbolj dolgotrajnih in mukotrpnih pogajanj v novejši evropski zgodovini o okoljevarstveni zakonodaji. Evropski avtomobilski proizvajalci so si namreč s pomočjo močnih lobijev s pomočjo predstavnikov držav, v katerih je avtomobilska industrija zelo pomembna gospodarska dejavnost, na primer iz Italije, Francije, Nemčije in Velike Britanije, uspeli izbojevati bistveno manj stroge omejitve kot je bilo to sprva predvideno.
Po prvotnem predlogu Evropske komisije bi morali avtomobilski proizvajalci do leta 2012 doseči povprečen izpust 120 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer, če tega ne bi dosegli, pa bi morali za vsak presežen gram plačati visoke denarne kazni. Že ob predstavitvi originalnega predloga so se oglasili okoljevarstveniki in dejali, da je meja postavljena previsoko, da bi morala biti okoli 100 gramov. V končno sprejetem besedilu zakona pa bo pisalo, da bodo morali avtomobilski proizvajalci najkasneje konec leta 2014 doseči povprečni izpust ogljikovega dioksida 130 gramov na kilometer! Napovedane visoke kazni so se spremenile v znesek 95 evrov za vsak preseženi gram na prodani avtomobil. Ta kazen bo veljala za tiste proizvajalce, ki bodo zelo daleč od določene meje. Za tiste, ki bodo dosegli največ 133 gramov izpusta, pa se bo kazen za vsak preseženi gram gibala med 5 in 25 evri.

Vozili smo: Citroën C3
Neoviran pogled v nebo

Marca prihodnje leto bo na slovenske ceste zapeljal novi citroën C3, s katerim smo že nabirali prve vtise v okolici Rima. V primerjavi s predhodnikom je novinec opazno pridobil na kakovosti ter bolje uravnoteženih voznih lastnostih, bogata motorna paleta pa zajema po štiri bencinske in turbodizelske stroje.

Novi C3 oblikovne svojskosti svojega predhodnika sicer ne premore, a vseeno prepričuje z zelo všečnim videzom. Piko na i dodaja panoramsko vetrobransko steklo zenith.

Prvo generacijo citroëna C3 so predstavili leta 2002, do danes pa je ta francoski predstavnik segmenta B našel več kot dva milijona bolj ali manj zadovoljnih kupcev. Ob svojem prihodu je navdušil z oblikovno svežino, v jeseni življenja pa zlasti nežnejši spol še vedno navdušuje s svojo mehko, zaobljeno obliko. Vendar pa aktualni C3 ni (bil) posebnež le z oblikovnega vidika, temveč se zahvaljujoč svoji zasnovi s kupolasto streho ponaša tudi s prostorsko zelo radodarno odmerjeno notranjostjo; celo v zadnjem času, ko so sodobnejši tekmeci v dolžino zrasli preko štirih metrov, je C3 še vedno ena izmed najprostornejših izbir. Se mu pa seveda na vseh področjih po malem že poznajo leta, saj se tako glede tehnike kakor tudi notranje zasnove in materialov vidi, da ni več ravno mladenič, čeprav je zunanja oblika še vedno dovolj sveža, da ne deluje prav pretirano zastarelo.
Kakor koli že, po sedmih letih je Citroën predstavil novo generacijo C3, ki je ukrojena v stilu zadnje generacije citroënov, kot so denimo C3 in C4 picasso ter C5. Poleg tega se lahko pohvali s panoramskim vetrobranskim steklom zenith (serijsko pri najbogatejšem paketu oziroma približno 400 evrov doplačila pri skromnejših), ki od spodnjega do zgornjega roba meri kar 135 cm in se zajeda precej dlje v streho kot koncept visiospace v sodobnih picassojih. Veliko steklo omogoča povsem neoviran pogled naprej in navzgor (vidni kot 108 stopinj), poleg tega pa ustvarja tudi svetlejšo ter po občutku bolj zračno notranjost. Seveda je lahko tako velika steklena površina v primeru neposrednega sonca tudi moteča, zato se steklo proti vrhu postopoma temni, njegov zgornji del pa je mogoče zastreti s pomičnim rolojem. Nad steklom zenith bodo ljubitelji steklenih streh in neoviranega pogleda v nebo zagotovo navdušeni, mi pa smo bili manj navdušeni nad malce površno izdelavo. Robovi roloja so bili pri mnogih, praktično novih preizkusnih avtomobilih že rahlo natrgani, tudi plastični senčniki (brez kozmetičnih ogledalc) se zdijo pod povprečjem sicer zelo dobre kakovosti, v kombinaciji s steklom zenith pa je C3 tudi brez ročajev na stropu.
Pri panoramskem steklu torej ne gre povsem brez kompromisov, zato pa jih ni treba sklepati v povsem spremenjeni notranjosti, ki je v vsakem primeru odeta v neprimerno bolj kakovostno plastiko kot v prejšnjem C3.

Priprava na zimo
Poskrbite za jeklenega konjička

Priprava vozila na zimo obsega marsikaj več kot le zamenjavo letnih pnevmatik z zimskimi. Nižje temperature, povečana vlažnost in vse ostalo, kar spremlja zimske razmere, namreč še dodatno obremenjuje številne vitalne dele vašega vozila, zato morajo biti le-ti za nemoteno delovanje v kar najboljši kondiciji.

Pozimi se zaradi težjih pogojev pokažejo drobne napake, ki lahko postanejo okvare in tako povzročijo težave. Tem se lahko izognemo s preventivnim pregledom vozila.

Zato številne avtomobilske znamke pri svojih pooblaščenih serviserjih pred zimo nudijo možnost preventivnega pregleda vozila, kjer poleg pnevmatik preverijo tudi stanje določenih delov pogonskega sklopa, električno napeljavo (zlasti stanje akumulatorja) in gumijaste sestavne dele (razna tesnila in napeljava). Kaj vse obsega tovrstni pregled smo povprašali v družbi Hyundai Avto Trade, kjer pred zimo svojim strankam nudijo prav tako omenjeni preventivni servisni pregled, ta pa obsega 35 različnih točk na vozilu (njihovo število oziroma temeljitost pregleda se od znamke do znamke sicer lahko razlikuje).
Ljudje oziroma vozniki se še vse premalo zavedamo pomena in vpliva zime oziroma zimskih razmer na naše vozilo, čeprav se takrat praviloma pokažejo drobne napake, ki z odpovedjo posameznega dela vozila postanejo okvare, te pa povzročijo težave. Zaradi njih, denimo, vozilo v mrzlem jutru noče vžgati, brisalci ne morejo učinkovito obrisati vetrobranskega stekla ali pa začne avtomobil na določenih delih prav nemarno rjaveti. Vse našteto, pa še precej drugega, je posledica težjih zimskih razmer, ki praviloma poudarijo že prej opazne manjše napake na vozilu ter po drugi strani zahtevajo kar najboljše stanje nekaterih njegovih sestavnih delov.
Franci Cevzar, vodja tehničnega sektorja v družbi Hyundai Avto Trade, pravi, da ljudje začnejo razmišljati o zimi in o ustrezni pripravi jeklenega konjička nanjo šele takrat, ko pritisne prvi mraz. Takrat se po njegovih besedah poveča tudi obisk pooblaščenih serviserjev, kateri opravljajo preventivni pregled vozila (pri Hyundaiju je tovrstna akcija potekala oktobra in novembra ter uradno stane deset evrov, po priporočilu zastopnika pa naj bi jo serviserji za svoje stranke opravili brezplačno, kot posebno ugodnost).
Kot smo že omenili, se sam pregled lahko med posameznimi znamkami do neke mere razlikuje, ne glede na to pa so številne kontrolne točke med seboj enake ali vsaj zelo podobne. Serviser tako, denimo, preveri stanje tekočin, ki ob nižjih temperaturah, še posebej, če je v njih večja vsebnost nečistoč, postanejo bolj goste. S tem se praviloma poslabšajo njihove lastnosti, kar povzroča večjo obremenitev gibajočih se delov. Iztrošeno motorno olje se, denimo, ob nižjih temperaturah zgosti, zaradi česar je mazanje motorja manj učinkovito (motor ob zagonu in po njem dalj časa dela 'na suho'), kar povečuje obrabo motorja ter s tem skrajšuje njegovo življenjsko dobo. Enako velja za olje v samodejnem menjalniku, poleg tega pa mehaniki preverijo tudi vse ostale tekočine, kot so denimo tekočina servoojačevalnika volana, nivo zavorne tekočine, tekočine hidravlične sklopke ter nivo in stanje hladilne tekočine, kateri po potrebi dolijejo sredstvo proti zmrzovanju (antifriz).
Poleg nivoja in stanja tekočin pa je treba preveriti tudi hidravlično napeljavo, saj je ta (vsaj na pregibih) izdelana iz gume. Guma pa zaradi temperaturnih razlik lahko preperi in pozimi otrdi, kar vodi do puščanja napeljave ter posledično izgubo tlaka v njej in odpovedi določenega sklopa. Poleg napeljave je pred zimo priporočljivo preveriti tudi stanje pogonskih jermenov (tudi ti so pretežno izdelani iz gume) in tesnjenje motorja. Priporočljivo je preveriti tudi klimatsko napravo in njej pripadajočo napeljavo, saj ta ni uporabna le poleti za hlajenje notranjosti avtomobila, temveč je dobrodošel pripomoček tudi pozimi, saj je z njeno pomočjo mogoče učinkoviteje in hitreje odrositi vetrobransko steklo. Klimatska naprava namreč zrak tudi suši, kljub temu pa se vozniki vseeno še premalo zavedamo njenih pozitivnih lastnosti pozimi. Ne glede na to, ali napravo pozimi uporabljate ali ne, pa Cevzar priporoča, da jo tudi v zimskem času vključite vsaj enkrat tedensko za približno 15 minut.
Nizke temperature vplivajo tudi na večjo obremenitev električnih sklopov (z nižanjem temperature se povečuje upornost) vozila, zato morajo biti ti za brezhibno delovanje v dobri kondiciji. To še posebej velja za akumulator, ki mora napajati številne električne porabnike (teh je v sodobnih vozilih vse več), poleg tega pa poskrbeti tudi za dovolj energije za zagon vozila; pozimi je te potrebno več kot poleti. "Precejšna verjetnost je, da bo ne ravno najboljši akumulator pozimi povsem odpovedal, še posebej, če se motor ne bo zagnal v prvem poskusu," poudarja sogovornik in ob tem pojasnjuje, da na preventivnem servisnem pregledu ni mogoče napovedati, koliko časa bo akumulator še služil svojemu namenu. "Ugotovimo lahko le, da akumulator ni v najboljši kondiciji in stranki lahko svetujemo zamenjavo, ne moremo pa natančno določiti, kdaj bo odpovedal," dodaja. Poleg akumulatorja pa so za pravilno delovanje vozila pomembni tudi brezhibni vžigalni kabli; zaščitna guma na njih namreč lahko preperi in začne prepuščati vlago, kar povzroča korozijo ter slab stik.
Pregled električnih sklopov avtomobila, poleg luči in žarnic (še posebej pozimi morajo te zaradi daljših temnih delov dneva in slabše vidljivosti brezhibno delovati), obsega tudi kontrolne lučke ter stikala v notranjosti vozila, sistem gretja in hlajenja, ne nazadnje pa tudi stikala, napeljavo ter motorčke za pomik bočnih stekel. Na njih se namreč pozimi lahko nabere led, s čemer stekla primrznejo na tesnilo na vratih, takrat pa je za njihov pomik potrebna večja sila.


Mednarodna predstavitev: Peugeot 5008
Igra številk

V kombinacijah številk je med avtomobilističnimi znamkami Peugeot zagotovo eden bolj iznajdljivih, saj so trištevilčno označevanje z ničlo v sredini zase rezervirali že dolgo nazaj. Široka paleta je zahtevala, da so tem dodali drugo ničlo, ki pomeni vrh ponudbe določenega segmenta in prav tja med svojimi vozili uvrščajo novinca z oznako 5008.

Peugeot 5008 nikakor ne izpodriva nekoliko opešanega 807, ki bo še naprej ostal v ponudbi.

Številka 5 predstavlja velikost avtomobila, saj ta s 453 centimetri zunanje dolžine sega precej prek vozil z oznako 3, pa čeprav bi ga zaradi platforme, ki si jo deli s slednjimi, lahko uvrstili tja. Na drugem koncu pa je osmica tam zaradi tega, ker spada v najnovejšo generacijo Peugeotovih vozil. Lahko bi rekli, da nadgrajuje delo, ki ga je začel 3008, saj ponuja dva sedeža več in zmore prepeljati tudi do sedem potnikov. Vseeno pa 5008 navzven ne daje občutka tako zajetnega avtomobila, pravzaprav bi ga od strani na hitro brez težav zamenjali za kakšno karavansko različico.
Da gre za enoprostorsko vozilo, je jasno takoj, ko sedete vanj. Oblikovalci so namreč uspeli ustvariti občutek večjega prostora kot je v resnici. Nekaj ima pri tem zagotovo veliko strešno okno, ki spada na seznam doplačil, skupne steklene površine pa poveča na skupnih 5,77 kvadratnega metra. Še bolj pa boste občutili radodarne širinske centimetre, zaradi katerih potniki niti v drugi vrsti sedežev niso pretirano prikrajšani. Dovolj je tudi prostora za kolena, a le, če so sedeži v drugi vrsti postavljeni povsem nazaj. Če hočeta imeti nekaj prostora tudi tista, ki sedita povsem zadaj, potem je nujno, da so sedeži srednje vrste pomaknjeni nekoliko naprej.
Realnost vozil takšne zasnove je, da se v njih največkrat znajde le do pet potnikov, zato sta tista sedeža povsem zadaj le zasilna in večinoma zložena v dno prtljažnega prostora. Ker se tega zavedajo tudi v Peugeotu, so novi model na trg poslali v pet- in sedemsedežni različici. Slednja v družinski proračun poseže za približno 600 evrov globlje, ponuja pa okoli 60 litrov manj prtljažnega prostora, saj ga zasedeta dodatna sedeža. Prtljažni prostor torej meri od 580 do 679 litrov, odvisno od položaja sedežev v drugi vrsti. Ko so zloženi, ustvarijo za 1.769 litrov prostora po normi VDA, kar pomeni, da se meri prostor pod zasteklitvijo. Če bi avtomobil napolnili do stropa, potem se številka poveča na 2.500 litrov. Dodatne centimetre pri širini je snovalcem uspelo iztisniti z nagnjeno postavitvijo zadnjih vzmeti, tako da najožji del meri 117 centimetrov. Zavidljiv je tudi podatek o največji dolžini predmeta, ki ga lahko prevažamo v tem avtomobilu. Zložen sovoznikov sedež omogoča namreč do 276 centimetrov dolgi tovor.

Zgodovina avtomobilizma: Bentley
Devetdeset let letečega B

Bentley, prestižno avtomobilsko podjetje, katerega vozila lahko že devet desetletij občudujemo na cestah, ima za seboj burno in precej negotovo preteklost. Kljub temu pa je tej britanski znamki uspelo ustvariti eno najbolj prepoznavnih imen na dirkalnih stezah in poželenje zbujajoče umetnije na štirih kolesih, ki zadovoljijo okuse najbolj petičnih kupcev sveta.

Ena najbolj znanih izjav W. O. Bentleyja je, da pri motorjih ni nadomestka za prostornino.

Zanimivo je, da sta imela Walter Owen Bentley in Henry Royce enako pripravniško službo, oba sta namreč začela z delom kot železničarska inženirja, a sta bili njuni zgodbi precej drugačni. Bentley je namreč svoje pripravništvo lahko izpeljal do konca, saj je izhajal iz premožne družine, medtem ko Royceova teta ni zmogla plačevati takratnih 20 funtov letne šolnine. Tudi sicer je W. O. Bentley užival prednosti življenja v izobilju, med drugim si je čas krajšal tudi s kriketom in bolj adrenalinskim motociklističnim dirkanjem. Zdi se, da mu je bila pot med avtomobilske velikane namenjena že od majhnih nog, a vse skupaj le ni bilo tako preprosto.
Zgodba se je pravzaprav začela z njegovim bratom Horacem, ki je leta 1912 prevzel mesto uvoznika in prodajalca francoskih vozil DFP (Doriot, Flandrin & Parant). Kmalu se mu je pridružil tudi Walter, ki je takoj začutil potencial modela 12/15 HP za udeležbo na dirkah. Z nekoliko predelanim avtomobilom se je še isto leto udeležil najpomembnejših dirk in dosegel zavidljive rezultate. Seveda so imeli uspehi pozitiven vpliv na prodajne rezultate, Walter pa je zaradi tega dobil le še večji zagon. Prihodnje leto je obiskal tovarno DFP v bližini Pariza in med ogledom na mizi videl okrasno utež za papir v obliki bata, izdelana pa je bila iz aluminija. Takoj je dobil idejo, da bi to lahko kovino uporabili tudi za dejanske bate v njihovih motorjih. Rezultati so bili odlični, W. O. Bentley pa je tako prvič pokazal svojo vrednost v avtomobilski industriji.
Kot se je to zgodilo neštetim izumiteljem in poslovnežem tistega časa, je tudi njemu pot prekrižala prva svetovna vojna. Seveda se je kot pravi domoljub takoj udeležil upora proti sovražnikom in služil kot poročnik v kraljevi mornarici. Tam so ga zaradi njegovega znanja hitro uporabili pri razvoju bojnih letal. Takoj je implementiral uporabo aluminijastih batov in uspel izboljšati zanesljivost pri motorjih. Njegovo delo je bilo izredno uspešno in ob koncu vojne je bil nagrajen z 9.000 funti plačila za svoje delo.
Konec vojne je izkoristil za nadaljevanje kariere, a tokrat po samostojni poti. S Horacem sta leta 1919 ustanovila podjetje Bentley Motors Ltd. in vanj privabila veliko inženirjev, ki jih je W. O. spoznal med služenjem domovini. Tako je nastal prvi motor s prostornino treh litrov, ki je bil za takratne čase prava znanstvena fantastika. Štirivaljnik je imel eno odmično gred, štiri ventile na valj in po dve vžigalni svečici na valj. Med preizkušanjem motorja je iz sosednje stavbe prišla pritožba medicinske sestre, ki je skrbela za umirajočega bolnika. V odgovor je dobila le komentar, da bo le-ta ob tem zvoku umrl srečen.
Šasija, ki so jo izdelali, je bila kopija Peugeotovega avtomobila L45 iz leta 1914, nekatere sestavne dele pa so posnemali kar od Mercedesa. Ne glede na to je prvi prototip vzbudil dovolj zanimanja, da so prišla že prva naročila. A avtomobil še zdaleč ni bil pripravljen za proizvodnjo in kupci so morali potrpežljivo čakati še nadaljnji dve leti, preden so se lahko zapeljali s prvim vozilom znamke Bentley. Avtomobil je zmogel kar 145 km/h končne hitrosti, kar je bil za tiste čase odličen rezultat, sploh, če upoštevamo, da je šlo za izredno zanesljiv serijski avtomobil.
Leta 1923 se je za Bentley začela romanca z dirkališčem Le Mans, ki je trajala kar nekaj let. Prodajalec njihovih vozil John Duff je namreč naročil dirkalno izvedbo trilitrskega avtomobila za udeležbo na takrat razmeroma novi dirki v Franciji. Avtomobil, ki je nosil številko šasije 141, je svoj prvi obisk tega slovitega dirkališča počastil s četrtim mestom, ki ga je dosegel kljub številnim težavam z zanesljivostjo. Pametnejši in bolj izkušen se je Duff vrnil takoj naslednje leto ter osvojil prvo od mnogih zmag.
Takšni uspehi so seveda privabili ogromno kupcev, ki pa jih je W. O. znal še dodatno motivirati, oziroma bolj rečeno, obrati. Ponudil jim je namreč petletno jamstvo na vse sestavne dele in napake pri izdelavi. Načrt pa je bil precej bolj pretkan, saj so morali za to, da je pri prodaji vozila novemu lastniku garancija še vedno veljala, avtomobil pregledati na uradnem servisu in vsako napako na račun tedanjega lastnika tudi odpraviti. Tako so si zagotovili kar nekaj posla, ki bi v nasprotnem primeru morda odšel drugam.

... več v tiskani izdaji revije Avto fokus