U V O D N I K

Elektronika v avtomobilu

Sodobni avtomobili so polni elektronskih pripomočkov, ki povečujejo varnost in udobje. Vožnja takšnih avtomobilov je veliko prijetnejša, teoretično pa tudi varnejša. Tako bi moralo biti, a v resnici je vseeno malce drugače. Vse naprednejša elektronska oprema za izboljšanje upravljanja, stabilnosti ali zaviranja vozila pri voznikih vzbuja vedno večje (samo)zaupanje, kar ima za posledico hitrejšo vožnjo in močnejšo nagnjenost k tveganim manevrom. Mnoge zavede občutek zanesljivosti in iluzija, da bo elektronika poskrbela za vse. Od tod do tragedije pa je le še korak. Še tako napredna elektronika ne more pretentati fizike, ki jo v primeru avtomobila opredeljuje stična točka pnevmatik in asfalta, ki ni večja od lista revije, ki jo držite v rokah.
Vozniki, ki to pozabijo ali zanemarijo, podzavestno postanejo prehitri, kar je še posebej nevarno na spolzkem cestišču. Zlasti je treba biti pozoren poleti, ko po dolgem času pade prvi dež in se asfalt pretvori v pravo drsališče. Takrat pogosto ne pomagata niti ABS niti ESP. Podobno so ugotovili tudi pri Audiju sredi, ko so statistični podatki pokazali (nasprotno od vseh predvidevanj), da so bili modeli s pogonom quattro večkrat udeleženi v prometnih nesrečah kot pa navadni modeli. Štirikolesni pogon pomaga pri pospeševanju in oprijemu v ovinkih, a nikakor ne more delati čudežev (celo več, ko elektronika popusti, smo veliko dlje kot bi bili brez nje), še posebej pri zaviranju ne; tam veljajo večni zakoni pojemkov, razporeditve in delovanja zavornih sil.
Po drugi strani so svojevrstna težava tudi različni elektronski pripomočki in dodatki, za katere bi povprečen voznik potreboval kratek tečaj informatike. Vsakodnevno nastavljanje klimatske naprave, prenosnega telefona, glasbe, menjava cd, izbira mp3-skladbe, nastavitev satelitske navigacije, uporaba novih prostoročnih naprav, vklop prostoročnega bluetootha …, vse to jemlje pozornost in odvrača voznika od osnovnega opravila v avtomobilu – od vožnje. Sodobna elektronika je lahko tudi moteči element (na straneh 38–42 objavljamo zanimiv prispevek o tem, kaj vse lahko vpliva na poslabšanje varnosti) oziroma nam zaradi razpršene ali zmanjšane koncentracije upočasnjuje reakcije. Pri hitrosti 100 km/h le majhna nepozornost podaljša zavorno pot za osem metrov, kar pomeni, da medtem, ko se avtomobil pozornega voznika ustavi, avtomobil nepozornega odpelje mimo s hitrostjo čez 40 km/h. Dostikrat se sploh ne zavedamo, koliko metrov prevozimo med tem, ko šarimo po naši avto-elektroniki! Metri pa pogosto odločajo o življenju in smrti. Hitrost je prepogosto podcenjena, saj pozabljamo, da, za ilustracijo, pri hitrosti 100 km/h v eni sekundi prevozimo skoraj 30 metrov, pri povprečni hitrosti na avtocesti pa skoraj 40 metrov …
Vse to potrjuje, da je za varnost, ne glede na vse elektronske pripomočke, cestno signalizacijo in infrastrukturo, še vedno najpomembnejši dejavnik – voznik! Zato smo vas malo pred zaključkom redakcije spraševali o še eni zanimivi temi: kdo je po vašem mnenju boljši voznik – moški ali ženske? V naši anketi (stran 28) smo dobili zelo zanimive odgovore. Kakorkoli, dejstvo je, da bi večina moških dala roko v ogenj, da smo moški boljši vozniki, kar so nekateri podkrepili s trditvijo, da večina žensk ne zna niti pošteno parkirati.
Hja, verjetno je res, da smo moški v povprečju bolj vešči sukanja volana, čeprav niso redki niti nasprotni primeri. A raziskave prometnih strokovnjakov so pokazale, da spretnost ni vedno najpomembnejši element varne vožnje, celo nasprotno, pretirana samozavest je kontraproduktivna in poslabšuje varnost.
Ženske imajo drugačne značajske lastnosti od moških. Praviloma so bolj umirjene in manj nagnjene k dokazovanju v prometu, bolj pozorne pri spremljanju (bolj so sposobne 'večopravilnosti' – spremljati več stvari naenkrat), zato so tudi v prometu manj zaletave ter posledično povzročajo manj (težkih) nesreč kot moški! Na koncu pa je bržkone pravilno le eno pravilo – to, da pravila ni!
Torej: pazimo se pretiravanja in precenjevanja, lastne ošabnosti, pa tudi elektronike, ki nam kljub dragoceni pomoči lahko odvrne pozornost ter nas – sredi poletja – spravi na tenak led! Želimo vam dolgo in vroče poletje, ki naj vam ga elektronika popestri na najboljši možni način, tako kot tudi naša dvojna poletna številka, ki je še posebej bogata in je zato idealna sopotnica na poletnih počitnicah. Ne pozabite je doma. Poletna izdaja je po novem prijazna tudi do vaše denarnice, saj vam kljub skoraj dvestotim stranem zanjo nismo izstavili višjega računa :-).

Pa prijetno branje, lepe počitnice in ostanite še naprej v najboljši družbi!