T E H N I K A

Tehnika: Pametne led luči
Svetijo močneje, a ne zaslepijo

• Opel je razvil sistem žarometov z inteligentnimi matričnimi led lučmi

• Svetlobni snop se sproti prilagaja trenutnim razmeram na cesti in ne slepi nasproti vozečih

Že kmalu si lahko obetamo pametne matrične led žaromete, s katerimi bomo vedno vozili z dolgimi lučmi, ne da bi zaslepili ostale voznike.

Po raziskavi berlinskega inštituta za promet, v kateri je sodelovalo 20.000 voznikov, jih je kar 38 odstotkov izjavilo, da jih nasproti vozeči avtomobili s ksenonskimi lučmi zaslepijo, 11 odstotkov sodelujočih pa je celo mnenja, da takšne luči zmanjšujejo varnost v prometu. Več kot je avtomobilov, opremljenih s ksenonskimi lučmi, več je tudi pritožb zaradi negativnega vpliva 'hladno modre' svetlobe. Nič ni torej idealno oziroma ima svoje prednosti in slabosti.
Zaradi tega prihaja do absurdne situacije: dolge luči, ki zagotavljajo optimalno vidljivost in osvetljujejo velik del cestišča in okolice pred vozilom, uporabljamo v vsega treh odstotkih vseh nočnih voženj, ostali čas pa ravno zaradi težav z zaslepitvijo nasproti vozečih uporabljamo zasenčene luči, pri katerih svetlobni snop pokriva zgolj tretjino področja, ki ga sicer osvetlijo dolge luči. To je še posebej neprijetno na avtocesti, kjer je večja osvetljenost zaradi višjih hitrosti nujna.
Rešitev ponujajo žarometi s tehnologijo svetilnih diod (led), ki so pri uporabi dnevnih luči postali nezamenljivi, vse pogosteje pa se tehnologijo led omenja tudi na področju dolgih luči. Prav slednjo so razvili v Rüsselsheimu in zagotavlja bistveno boljše pogoje, saj jo sestavlja 16 posebnih svetlobnih virov, ki se prižigajo posamično in omogočajo usmerjanje svetlobnega snopa v točno določeni smeri na želeno področje.
Glede na to, da se tehnologija aktivnih žarometov uporablja že leta, gre tokrat v bistvu za dodelavo in izboljšavo dosedanjih sistemov ksenonskih oziroma halogenskih žarometov. Pri obeh se sicer svetlobni snop usmerja v želeno smer s pomočjo aktivnega optičnega sistema z električnim mehanizmom in informacij različnih tipal, vendar pa tovrstna rešitev ni niti dovolj hitra niti dovolj učinkovita. Ravno nasprotno pa velja za matrični sistem z led diodami: vsak žaromet je sestavljen iz štirih segmentov svetil, za vsakim od teh pa so štirje ločeni viri svetlobe, kar pomeni 16 različnih elementov in kar 256 različnih načinov delovanja in nastavitev. Prav vsak način in nastavitev pa ima posebno usmeritev in jakost. Za vetrobranskim steklom je vgrajena posebna telekamera, ki neprestano snema in analizira stanje pred vozilom. Elektronski 'možgani' analizirajo posnetek in po potrebi prižgejo ali ugasnejo določeno skupino led elementov oziroma posamezne elemente, njihov svetlobni snop pa usmerjajo v želeno smer.
Raziskave, ki jih je izvedel Opel, so pokazale, da zaradi matrične led tehnologije stalna uporaba vseh luči omogoča bistveno boljšo vidljivost pred in okoli vozila, obenem pa ne zaslepi nasproti vozečih. Za razliko od prvih testov z led svetili, ki jih intenzivno razvijajo od leta 2005, nova svetila glavnih luči ne ustvarjajo več učinka 'umetne' svetlobe. Intenzivna in naravna svetloba, ki jo proizvaja Oplov poskusni sistem, vliva optimizem, saj skoraj v celoti izniči efekt zaslepitve, tako da bo voznik lahko ves čas uporabljal polne (dolge) luči. Hkrati pa je poraba električne energije pol manjša kot pri ksenonskih žarometih in štiri- do petkrat manjša kot pri klasičnih halogenskih žarometih, kar seveda vpliva tudi na manjšo porabo goriva.
Novi sistem žarometov bo bistveno vplival tudi na večjo varnost v prometu; Opel je že leta 2002 v modelu signum kot prvi na avtomobilskem tržišču predstavil aktivne ksenonske žaromete, zato lahko tudi novi sistem matričnih led žarometov kmalu pričakujemo na katerem od Oplovih konceptnih modelov. Še vedno trajajoča kriza bi lahko prav zaradi nove tehnologije žarometov Oplu omogočila boljše izhodišče in štartni položaj na trgu – ob sprejemljivi ceni, seveda.

>> več v tiskani izdaji revije